Projekt želi razširiti in poglobiti javno razpravo na temo družin, ki se zadnje časa v Sloveniji pojavlja predvsem z ozirom na predlog novega družinskega zakonika. Skupina študentov iz različnih fakultet in strokovnih usmeritev bo to široko temo predstavila iz različnih perspektiv ter o teh vidikih razpravljala v obliki delavnic. Končni premisleki in ugotovitve bodo strnjeni v javnosti dostopno publikacijo. 

Pet goriških društev organizira ciklus javnih tribun, na katere bomo prijazno povabili posamezne predsednike strank, da najširšemu krogu volivcev pojasnijo, kako vidijo izhod iz krize, kakšni so njihovi pogledi na enakomeren in trajnostni razvoj Slovenije ter kako gledajo na ustavljanje pokrajin, še posebej Goriško - Primorsko pokrajino kot najzahodnejšo obmejno regijo.

Soorganizatorji:

V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do revolucioniranja človeških navad in človekovega udejstvovanja znotraj sveta. Človek vedno bolj postaja prebivalec dveh svetov, tistega, ki mu pravimo realni, ter drugega, virtualnega, ki je ponesrečeno poslovenjen z izrazom navidezni. Posledici le-tega sta predvsem dve. Posameznik vedno bolj prihaja do informacij in je lažje ažuriran o novih dognanjih na področju tehnologije in znanosti. To pomeni, da posameznik, ki se ukvarja z umetnostjo lažje sledi določenim novim spoznanjem ter jih vključuje v svojo umetniško prakso. Druga posledica pa je ta, da je internet vzpostavil svoj lastni svet, virtualni svet, za katerega veljajo svoje lastne zakonitosti, ki niso odvisne od zakonitosti realnega sveta. Umetniška praksa znotraj tega sveta je specifična, saj deluje v popolnoma drugačni sferi, kot umetnost izven nje.

Kot nakazuje že samo ime sklopa, je glavna tematska nit Ruševin umestitev polpretekle evropske zgodovine v sedanjo realnost. Zato predstavljajo Ruševine tudi tisti poskus zajetja preteklosti, skozi katerega je mogoče totalitarizem videti kot enega izmed ključnih vzrokov politične, socialne in ekonomske realnosti današnjega časa. Sklop želi spodbuditi k premisleku samega bistva totalitarizma kot pojava, ki ga je mogoče tematizirati skozi zgodovinske in mišljenske kategorije, kakor tudi njegovega temnega jedra, ki se izmika slehernemu odgovoru, zaradi česar ostaja sam preskusni kamen sodobne misli, odprto vprašanje in izziv naše ter vsake bodoče generacije.

Cilj projekta Politika in znanost je utemeljitev tega, da sta sferi političnega in znanstvenega mnogo bolj prepleteni, kot se dozdeva na prvi pogled. Ta prepletenosti se povsem eksplicitno kaže v določenih poljih (kot so bio-etika, sodobne tehnologije, razvoj jedrskega orožja in energije, podnebne spremembe, migracije itd.), kje se neizogibno zastavlja vprašanje: kakšna je vloga politike v razmerju do znanosti in katero mesto zaseda znanost v službi političnih odločitev. Prepletenost teh dveh sfer pa je mnogokrat tudi zakrita pod domnevo njune neodvisnosti. Gre za področja, kjer se družbena prepričanja odsevajo v znanstvenem postopanju, kjer politična načela delujejo kot vodilo znanstvenemu raziskovanju in kjer domnevno neodvisna znanost služi kot temelj političnemu odločanju. Nekaj primerov: politične predpostavke neoliberalne ekonomije, demokratično oblikovanje sodobnih znanstvenih skupnosti, analogije med postmodernizmom in idejami znanstvenih paradigem ter načelom enakopravnosti itd.

Tudi to leto je Društvo humnistov Goriške pristopilo kot soorganizator programa tradicionalnega goriškega festivala Mesto mladih. V okviru Mesta mladih skrbi društvo predvsem za organizacijo predavanj, pogovorov in okroglih miz.

Zimske urice so z leti postale tradicionalni cikel predavanj Društva humanistov Goriške, ki se odvijajo v zadnjih mesecih iztekajočega se leta. S svojim naslovom želijo Zimske urice spomniti na dolge zimske večere, katere je pred nastopom sodobnih medijev krajšalo zbirnaje ob domačem ognjišču ob pripovedovanju različnih zgodb in pravljic.
Tokratne Zimske urice so se odvijale v pravljičnem vzdušju grada Kromberk, tematizirale pa so nekatera klasična filozofska, teološka in eksistencialna vprašanja.

Mesto mladih (2009)

Leta 2009 je Društvo humnistov Goriške prvič pristopilo kot soorganizator programa tradicionalnega goriškega festivala Mesto mladih. V okviru Mesta mladih skrbi društvo predvsem za organizacijo predavanj, pogovorov in okroglih miz.

Več: film Mesto mladih 2009

V letu 2008 je društvo oblikovalo projekt, ki je imel za cilj pokazati na tesno in mnogokrat spregledano vez med družboslovjem in naravoslovjem. Cikel predavanj humanizem in znanost je želel pokazati na to vez prek predstavitve tem, ki klasično spadajo v naravoslovje, čeprav dejansko niso ločene od filozofije in splošnih družbenih prepričanj ter nasprotno. Družboslovje in naravoslovje sta v preteklih stoletjih, predvsem zaradi eksponentnega razvoja znanosti in tehnike, zakorakala vsak na svojo pot v preučevanju lastnega predmeta: na eni strani narave, na drugi pa družbe. Premalokrat se zavedamo, da ta delitev ni tako fiksna in klena, kot izgleda zaradi formalne delitve področij raziskovanja, in premalo je storjeno v smislu povezovanja njune vednosti.