Pretekli dogodki
2011
Demokracija na razpotjih
(25.11. 2011, Zelena dvorana občinske stavbe)
Ali je s prihodom dveh novih strank, ki nočejo več govoriti o delitvi levo-desno tudi konec slovenske tranzicije? Kje smo bili in kam gremo?
Kaj pomeni tolikšno poudarjanje učinkovitosti in države kot servisa v razmerju do demokracije?
Ali so teme, ki se venomer ponavljajo v kampanji res tiste ključne in zakaj so mnoge druge enostavno izključene?
Kakšne so možnosti za večjo demokratizacijo države?
V času pred prvimi predčasnimi volitvami jo Društvo humanistov Goriške organiziralo pogovor s tremi člani Akademije za demokracijo (Urban Vehovar, Rok Svetlič in Lenart Škof), na katerem bomo iz malce drugačnega kota odprli vprašanja volitev, strank in demokracije nasploh, poleg tega pa še posebej (ne)relevantnost medijskega pokrivanja kampanje.
Več: FOTO
Kaj pomeni tolikšno poudarjanje učinkovitosti in države kot servisa v razmerju do demokracije?
Ali so teme, ki se venomer ponavljajo v kampanji res tiste ključne in zakaj so mnoge druge enostavno izključene?
Kakšne so možnosti za večjo demokratizacijo države?
V času pred prvimi predčasnimi volitvami jo Društvo humanistov Goriške organiziralo pogovor s tremi člani Akademije za demokracijo (Urban Vehovar, Rok Svetlič in Lenart Škof), na katerem bomo iz malce drugačnega kota odprli vprašanja volitev, strank in demokracije nasploh, poleg tega pa še posebej (ne)relevantnost medijskega pokrivanja kampanje.
Več: FOTO
3. tradicionalni DHG piknik
(20.8.2011, ob Tolminki pod Tolminom)
Tradicionalni piknik ponuja prijetno vzdušje in je namenjen sproščenemu druženju članov in simpatizerjev društva. Ob hladni reki in toplem soncu se bodo razvijale plodne in tudi neplodne debate. Med drugim bo snidenje tudi priložnost za vse, ki želite svetu društva podati predloge, pripombe, ideje, kritike in ostale komentarje o preteklih in prihodnjih programih društva. Piknik bo spremljal kulturni in ne-kulturni program, poskrbljeno bo za jedačo in pijačo ter možnost prenočitve pod prostim nebom.
paraliterarna skupina Idiot
(29.7.2011, Borov gozdiček)
V okviru Knjižnice pod krošnjami smo gostili člane paraliterarne skupine Idiot. Z nami so bili Uroš Prah, pesnik in urednik revije Idiot in pesnica Katja Perat.
Peter Mlakar: Kje v Valpurgini noči poiskati resnično gotovost?
(30.4.2011, Klub goriških študentov)
Kako se elementarni stavki znanosti kažejo v odnosu do zadnjih kozmoloških študij Stephena Hawkinga in sira Rogerja Penrosa, če v analizi vznikne problem njihove gotovosti ter konsistence, in kakšna je veljavnost takih teorij nasproti brezobzirnim postavitvam nauka o absolutnem?
Peter Mlakar bo skušal na njemu lasten način odgovoriti na kako od teh vprašanj, še posebej, ker sta v zadnjem času knjigi obeh velikih umov močno zintrigirali mednarodno znanstveno, filozofsko in teološko javnost.
Peter Mlakar je velikokrat imel uvodni govor pred koncertom skupine Laibach. Tokrat pa bomo v pričakovanju zaključnega koncerta Mesta Mladih lahko prisluhnili njegovemu predavanju.
Peter Mlakar bo skušal na njemu lasten način odgovoriti na kako od teh vprašanj, še posebej, ker sta v zadnjem času knjigi obeh velikih umov močno zintrigirali mednarodno znanstveno, filozofsko in teološko javnost.
Peter Mlakar je velikokrat imel uvodni govor pred koncertom skupine Laibach. Tokrat pa bomo v pričakovanju zaključnega koncerta Mesta Mladih lahko prisluhnili njegovemu predavanju.
Sebastjan Leban: Repolitizacija umetnosti
odmik od ustaljenih sodobnih umetniških praks
(29.4.2011, Klub goriških študentov)
Kdo, kako in kaj definira, da umetniško delo JE? Odgovore na ta vprašanja lahko iščemo v dveh smereh, ki historično tvorita tudi polji delitve progresivnih in konzervativnih diskurzov. Kot prvo jih gre iskati znotraj valorizacijskega kriterija, apropriiranega s strani estetskega režima identifikacije, ki definira in umešča umetniško delo v sfero edinstvenosti, lepote in zvestobe do medija.
Drugič, odgovori se nahajajo znotraj valorizacijskega kriterija, apropriiranega s strani političnega režima identifikacije, ki razume in bere umetniško delo kot politično gesto. Ta ima svoje izhodišče v umetniški izjavi, ki predstavlja tisti emancipativni moment, ki je nadgradil umetnost do te mere, da je presegla meje estetike in postala družbeno kritična.
Sebastjan Leban končuje doktorat na Filozofskem Inštitutu (ZRC SAZU). Poučuje Radikalno kritično analizo na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani ter deluje na področju umetnosti in teorije.
Drugič, odgovori se nahajajo znotraj valorizacijskega kriterija, apropriiranega s strani političnega režima identifikacije, ki razume in bere umetniško delo kot politično gesto. Ta ima svoje izhodišče v umetniški izjavi, ki predstavlja tisti emancipativni moment, ki je nadgradil umetnost do te mere, da je presegla meje estetike in postala družbeno kritična.
Sebastjan Leban končuje doktorat na Filozofskem Inštitutu (ZRC SAZU). Poučuje Radikalno kritično analizo na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani ter deluje na področju umetnosti in teorije.
Katja Perat: "Najboljši so padli"
(27.4.2011, Bar Center)
To je zbirka, katere tarča je razpasel kulturno-literarni esteblišment s svojimi navadami in stremljenji sumljivega tipa. V sodobno slovensko poezijo prinaša zavest, da ne stopa v večnost, v katero naj bi jo zabetonirale platnice, ki jih držite v rokah, pač pa v literarni sistem, tj. v bolj ali manj posrečen splet ekskluzivnosti in vsakovrstnih banalnosti. To je zbirka pesnice, ki ne gre po nikogaršnjih stopinjah, še najmanj po Cankarjevih, ker je še mlada in ceni mamino kuhinjo, pa ker ne bo nikoli kake svoje pesmi naslovila Mojim recenzentom. (vir: Študentska založba)
Katja Perat (1988) je absolventka filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sodeluje v uredniškem odboru revije Idiot, poleg tega pa piše še za revije Literatura, Pogledi in Tribuna.
Katja Perat (1988) je absolventka filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sodeluje v uredniškem odboru revije Idiot, poleg tega pa piše še za revije Literatura, Pogledi in Tribuna.
2010
Predstavitev revije Razpotja
(28.12.2010, grad Kromberk)
V Društvu humanistov Goriške so v letu 2010 pričeli izdajati revijo, ki nastaja izpod peres goriških avtorjev in avtorjev iz drugih regij, je pa sicer prvenstveno namenjena prav goriškemu prostoru.
Revijo smo krstili z imenom Razpotja, ker revija noče ponuditi v branje enostavnih odgovorov na sicer kompleksna vprašanje, temveč želi biti odprt prostor dialoga. V ta prostor vstopamo iz različnih smeri in morebiti iz njega na različne poti tudi izstopamo – vsak na svoje razpotje – vendar smo tako obogateni za neko srečanje in nek premislek.
Revija je tematsko naravnana. V letu 2010 sta izšli prvi dve številki. Prva na temo »Politika in znanost« ter druga na temo »Apatija in požrešnost«.
Na gradu smo predstavili omenjeni dve številki in tudi celoten projekt revije. Predstavitev smo zastavili tudi kot poziv, saj želimo k sodelovanju pri nastajanju revije privabiti zainteresirane pisce in bralce predvsem iz območja Goriške.
Več: FOTO, REVIJA
Revijo smo krstili z imenom Razpotja, ker revija noče ponuditi v branje enostavnih odgovorov na sicer kompleksna vprašanje, temveč želi biti odprt prostor dialoga. V ta prostor vstopamo iz različnih smeri in morebiti iz njega na različne poti tudi izstopamo – vsak na svoje razpotje – vendar smo tako obogateni za neko srečanje in nek premislek.
Revija je tematsko naravnana. V letu 2010 sta izšli prvi dve številki. Prva na temo »Politika in znanost« ter druga na temo »Apatija in požrešnost«.
Na gradu smo predstavili omenjeni dve številki in tudi celoten projekt revije. Predstavitev smo zastavili tudi kot poziv, saj želimo k sodelovanju pri nastajanju revije privabiti zainteresirane pisce in bralce predvsem iz območja Goriške.
Več: FOTO, REVIJA
Bojan Andjelković: Subjekt in tehno(logija): tehnosubjekt
(29. maj 2010, Klub goriških študentov)
Sodobne filozofske teorije subjekta, vključno s psihoanalizo, pogosto spregledajo ogromen vpliv, ki ga ima današnja tehnologija na aktualne procese subjektivacije. Vendar je marsikomu jasno, da danes, ko nikakor več ne moremo govoriti o odtujenosti človeka od tehnologije v Marxovem smislu - saj je s sodobnimi tehničnimi napravami ta postala del človekovega vsakdanjika in njegove intime - ne moremo govoriti o subjektu, ne da bi upoštevali tehnologije, s katerimi je obdan oziroma nanje priključen. Če je McLuhan v šestdesetih letih dvajsetega stoletja govoril o medijskih tehnologijah kot o človeških podaljških, lahko danes rečemo, da v sedanji visokotehnološki softverski družbi človek na nek način začenja ponotranjati tehnologijo. Govorimo torej o tehnologiji, ki ni več mehanična, ampak softverska, ki prek paradigme vmesnika v določenem smislu že prestopa v paradigmo bio.
Aktualne možnosti subjektivacije ne bomo premišljevalo le teoretsko, ampak bomo tezo o sinergiji med subjektom in tehnologijo skušalo preveriti tudi v neki konkretni situaciji: če je Benjamin v svojem popularnem tekstu »Umetnina v dobi, ko jo je mogoče tehnično reproducirati« postavil tezo, da film kot sodobna umetniška forma ustreza daljnosežnim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, bo to predavanje skušalo pokazati, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja; in če je film korespondiral z velemestnimi šoki industrijske moderne, korespondira rejverska zabava s postindustrijskimi šoki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske družbe.
Cikel: UMETNOST IN KIBERPROSTOR
Več: FOTO
Aktualne možnosti subjektivacije ne bomo premišljevalo le teoretsko, ampak bomo tezo o sinergiji med subjektom in tehnologijo skušalo preveriti tudi v neki konkretni situaciji: če je Benjamin v svojem popularnem tekstu »Umetnina v dobi, ko jo je mogoče tehnično reproducirati« postavil tezo, da film kot sodobna umetniška forma ustreza daljnosežnim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, bo to predavanje skušalo pokazati, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja; in če je film korespondiral z velemestnimi šoki industrijske moderne, korespondira rejverska zabava s postindustrijskimi šoki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske družbe.
Cikel: UMETNOST IN KIBERPROSTOR
Več: FOTO
Lenart J. Kučić: Od PC-ja do iPada, od informacijske družbe do zahtev kreativne ekonomije
(30. april 2010, Bar Center)
Lenart J. Kučić je novinar sobotne priloge Dela. Mogoče ste si njegovo ime zapomnili ob prebiranju člankov o novostih pri internetnih aplikacijah ter novih tehnologijah, o katerih vedno razmišlja sveže in kritično.
Ukvarja se predvsem s problematiko medijskega lastništva in medijske politike. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih člankov in raziskav ter tudi več monografij na to temo, o katerih je predaval tudi v tujini.
V predavanju bo govoril o povezavi med odprtim internetom in informacijsko družbo na eni strani ter težnjami po zapiranju interneta zaradi različnih pritiskov na drugi strani. Trženje avtorskih pravic in intelektualne lastnine ima namreč svoje zahteve, prav tako trženje internetnih časopisov in aplikacij. Ali se bo danes prost dostop raznih vsebin na internetu v prihodnosti skrčil na kupovanje časopisov preko iPad-ov in Kindle-ov? Kako se internet zapira ali monopolizira na drugih področjih? Kako je dostop do nekaterih strani preprečen v drugih državah? Novi zakon o igrah na srečo pri nas stopa v tej smeri in, čeprav se nam strogega nadzora ni treba bati, vseeno kaže na svetovne trende. Internet se zapira.
Na strani www.lenartkucic.net najdete blog in članke, ki so bili objavljeni v tiskanih medijih. Nekaj izbranih člankov, ki so blizu temi predavanja: Digitalni Pony Express, Zaračunavanje internetnih vsebin, Biti kreativen.
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Ukvarja se predvsem s problematiko medijskega lastništva in medijske politike. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih člankov in raziskav ter tudi več monografij na to temo, o katerih je predaval tudi v tujini.
V predavanju bo govoril o povezavi med odprtim internetom in informacijsko družbo na eni strani ter težnjami po zapiranju interneta zaradi različnih pritiskov na drugi strani. Trženje avtorskih pravic in intelektualne lastnine ima namreč svoje zahteve, prav tako trženje internetnih časopisov in aplikacij. Ali se bo danes prost dostop raznih vsebin na internetu v prihodnosti skrčil na kupovanje časopisov preko iPad-ov in Kindle-ov? Kako se internet zapira ali monopolizira na drugih področjih? Kako je dostop do nekaterih strani preprečen v drugih državah? Novi zakon o igrah na srečo pri nas stopa v tej smeri in, čeprav se nam strogega nadzora ni treba bati, vseeno kaže na svetovne trende. Internet se zapira.
Na strani www.lenartkucic.net najdete blog in članke, ki so bili objavljeni v tiskanih medijih. Nekaj izbranih člankov, ki so blizu temi predavanja: Digitalni Pony Express, Zaračunavanje internetnih vsebin, Biti kreativen.
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Filmska produkcija danes
(29. april 2010, Kinemax Gorica)
V okviru mednarodne filmske delavnice "Go film" pa bo v s sodelovanju Kinoateljejem potekala okrogla miza.
Na pogorovoru bomo soočili čezmejne izkušenje na področju avdiovizualne produkcije. Slovenski in italijanski filmski ustvarjalci, producenti ter lokalni filmski aktivisti bodo s predstavitvijo uspešnih projektov in primerov dobrih praks, nakazali različne možnosti razvoja avdiovizualnih projektov ter vire za njihovo financiranje v širšem regijskem prostoru.
Svoje izkušnje bodo soočili (dosedaj potrjeni): Maja Malus (odgovorna za projekt Balkan Junctions), Janez Leban (MinK, Tolmin), Antonella Perrucci in Federica Cecchini (Galaxia Produzioni), Alessandro Gropplero (FVG Film Commission), Vlado Škafar (avtor filma Otroci in dolgoletni sodelavec Slovenske Kinoteke), Mateja Zorn (Kinoatelje Gorica).
Pogovor bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, saj bo poskrbljeno tudi za prevod.
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Na pogorovoru bomo soočili čezmejne izkušenje na področju avdiovizualne produkcije. Slovenski in italijanski filmski ustvarjalci, producenti ter lokalni filmski aktivisti bodo s predstavitvijo uspešnih projektov in primerov dobrih praks, nakazali različne možnosti razvoja avdiovizualnih projektov ter vire za njihovo financiranje v širšem regijskem prostoru.
Svoje izkušnje bodo soočili (dosedaj potrjeni): Maja Malus (odgovorna za projekt Balkan Junctions), Janez Leban (MinK, Tolmin), Antonella Perrucci in Federica Cecchini (Galaxia Produzioni), Alessandro Gropplero (FVG Film Commission), Vlado Škafar (avtor filma Otroci in dolgoletni sodelavec Slovenske Kinoteke), Mateja Zorn (Kinoatelje Gorica).
Pogovor bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, saj bo poskrbljeno tudi za prevod.
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Miha Zadnikar: Kaj je pravzaprav to "glasbena vzgoja in izobraževanje"?
(27. april 2010, Bar Center)
Avtor je v svojem izvajanju - s konkretnimi primeri in vso nazornostjo, ki se ogne neznosni delitvi na "klasično" in "popularno" - pokazal na nekaj temeljnih (zgodovinskih) paradoksov in predsodkov, ki zadevajo glasbeno polje.
Žanri, slogi, hierarhije, staro/novo, okus, industrija, marketing ... kup nepotrebnosti, ki se nam vsiljujejo, kadar hočemo misliti glasbo. Kako in zakaj misliti glasbo? Ali se je mogoče naučiti poslušanja, ne da bi pri tem postali poslušni? Od kod zapoved, da je treba glasbo izvajati "tako" in ne "drugače"? Kako pride do ločevanja glasbe od njenega lastnega zvoka? Zakaj predvsem "ples"? In, navsezadnje, kako se lahko v glasbi naučimo političnih modrosti in koristi?
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Žanri, slogi, hierarhije, staro/novo, okus, industrija, marketing ... kup nepotrebnosti, ki se nam vsiljujejo, kadar hočemo misliti glasbo. Kako in zakaj misliti glasbo? Ali se je mogoče naučiti poslušanja, ne da bi pri tem postali poslušni? Od kod zapoved, da je treba glasbo izvajati "tako" in ne "drugače"? Kako pride do ločevanja glasbe od njenega lastnega zvoka? Zakaj predvsem "ples"? In, navsezadnje, kako se lahko v glasbi naučimo političnih modrosti in koristi?
V okviru MESTA MLADIH 2010
Več: FOTO
Pogovor z dr. Erikom Brecljem
(10. april 2010, Obrtni dom)
Dr. Erik Brecelj, spoštovani kirurg, zaposlen na Onkološkem inštitutu, je postal medijska osebnost, ko si je drznil javno opozoriti na številne nepravilnosti povezane z Onkološkim inštitutom. Njegova zgodba je primer borbe posameznika proti sistemu, ki zakriva lastne napake in kljub številnim očitkom nemoteno obratuje naprej. V tej borbi si je nakopal številne nasprotnike, še več pa javne podpore državljanov in bolnikov, ki se ne strinjamo s takšnim upravljanjem z javnimi dobrinami.
Z Brecljem se bomo pogovarjali o problemih, ki pestijo slovenski zdravstveni sistem in o možnostih za njegovo izboljšavo. So nečedni posli v slovenskem zdravstvu le poseben primer skorumpiranega razsipavanja z davkoplačevalskim denarjem, kakršnemu smo priča tudi v drugih javnih sektorjih? Potrebuje slovensko zdravstvo več denarja ali le boljšo organizacijo? Bi decentralizacija sistem zdravstvene oskrbe doprinesla k boljši oskrbi bolnikov? Kaj pomeni pomik k večji odgovornosti posameznika za lastno zdravje, katerega napoveduje nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju?
Z Brecljem se bomo pogovarjali o problemih, ki pestijo slovenski zdravstveni sistem in o možnostih za njegovo izboljšavo. So nečedni posli v slovenskem zdravstvu le poseben primer skorumpiranega razsipavanja z davkoplačevalskim denarjem, kakršnemu smo priča tudi v drugih javnih sektorjih? Potrebuje slovensko zdravstvo več denarja ali le boljšo organizacijo? Bi decentralizacija sistem zdravstvene oskrbe doprinesla k boljši oskrbi bolnikov? Kaj pomeni pomik k večji odgovornosti posameznika za lastno zdravje, katerega napoveduje nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju?
Blaž Kosovel: Nacizem kot avantgardna umetnost
(20. marec 2010, Klub goriških študentov)
Hitler in nacizem – ali sploh lahko najdemo bolj prežvečeno temo polpretekle zgodovine? A v bistvu večina le ponavlja mantro, da živimo v demokraciji, ki temelji na antinacizmu, Hitler pa je utelešenje čistega Zla. Če pa si dovolimo izstopiti iz teh samoumevnosti, se nam odpre popolnoma nov svet, kjer igra osrednjo vlogo umetnost. Prva polovica 20. stoletja je bilo namreč obdobje velikih umetniških avantgard, ki so želele spremeniti svet, prav tako pa je to tudi čas velikih političnih gibanj, ki so želela sprementiti družbo. Predavanje je tako poskus, da pogledamo na nacizem skozi prizmo avantgardne umetnosti, pri kateri si ustvarjalec za svoje orodje ni izbral čopiča in platna, temveč kar celotno državo in njene prebivalce. Videti Hitlerja kot velikega (romantičnega) umetnika, nam odpre mnoge vidike tistega časa, ki jih drugače spregledamo, prav tako pa poudari nekaj ključnih razlik s Stalinizmom.
Cikel: RUŠEVINE
Več: FOTO
Cikel: RUŠEVINE
Več: FOTO
Luka Lisjak Gabrijeličič: Demokracija po totalitarizmu
zahodne razprave o naravi demokracije po izkušnji totalitarizmov 20. stoletja
(7. marec 2010, Klub goriških študentov)
Dvajseto stoletje je bilo brez dvoma stoletje evropske krize. Evropa, ki je bila vsaj od sredine 18. stoletja v vseh pogledih središče sveta, je v med letoma 1914 in 1990 doživela vrsto notranjih pretresov, ki so uničile njen primat.
Eden najpomembnejših tovrstnih pretresov je bil vznik novih oblik politične in družbene nesvobode, ki jih danes večinoma označujemo s problematičnim pojmom "totalitarizem". Izkušnja totalitarizma je postala ključni element evropske identitete, pomembno pa je prispevala tudi k redefiniciji zahodnih političnih pojmov in kategorij.
Predavanje se je osredotočilo na razprave o smislu in pomenu demokracije v družbah, ki so šle skozi izkušnjo modernih diktatur: v Italiji, Nemčiji, Španiji in v predvsem vzhodni Evropi po l. 1989. Dotaknilio se je tudi trenutnih slovenskih razprav o tem vprašanju in tistih razprav, ki se neposredno tičejo goriškega prostora (fojbe).
Cikel: RUŠEVINE
Več: FOTO
Eden najpomembnejših tovrstnih pretresov je bil vznik novih oblik politične in družbene nesvobode, ki jih danes večinoma označujemo s problematičnim pojmom "totalitarizem". Izkušnja totalitarizma je postala ključni element evropske identitete, pomembno pa je prispevala tudi k redefiniciji zahodnih političnih pojmov in kategorij.
Predavanje se je osredotočilo na razprave o smislu in pomenu demokracije v družbah, ki so šle skozi izkušnjo modernih diktatur: v Italiji, Nemčiji, Španiji in v predvsem vzhodni Evropi po l. 1989. Dotaknilio se je tudi trenutnih slovenskih razprav o tem vprašanju in tistih razprav, ki se neposredno tičejo goriškega prostora (fojbe).
Cikel: RUŠEVINE
Več: FOTO
2009
Miha Kosovel: Razum in razum vere
(19. december 2009, grad Kromberk)
Božično predavanje Zimskih uric je tokrat namenjeno večnemu vprašanju razlike med vero in razumom. Ali upravičeno postavljamo to distinkcijo? Ali si vera in razum nasprotujeta ali sovpadata? Na kratko se bomo sprehodili čez določene točke tega vprašanja, predvsem pa se bomo dotaknili Tertulijanovega stavka credibile est, quia ineptum est.
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Jure Kralj: Smrt v filozofiji
(5. december 2009, grad Krobmerk)
Na smrt radi pozabljamo. Temu se ne izmakne niti predavanje, ki bo
obravnavalo dve tanatološki temi: Heideggrovo bit-za-smrt in Freudov
gon smrti, pa četudi se v svoji napovedi ni pozabilo spomniti na to,
da na smrt radi pozabljamo.
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Več: FOTO
obravnavalo dve tanatološki temi: Heideggrovo bit-za-smrt in Freudov
gon smrti, pa četudi se v svoji napovedi ni pozabilo spomniti na to,
da na smrt radi pozabljamo.
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Več: FOTO
Marijana Koren: Teorija videza in zmote v filozofiji Immanuela Kanta
(21. november 2009, grad Kromberk)
V dobi, ko so se filozofi spraševali predvsem o tem, katera je tista spoznavna pot, ki pripelje do resnice (je to izhajanje iz občih zakonov razuma ali sistematično analiziranje čutnih danosti), je spore med racionalizmom in empirizmom slovito razrešila Kantova Kritika čistega uma. Nemara najpomembnejše filozofsko delo sploh, ki razgrinja konstitucijo človeškega spoznanja, pa ni izraslo iz klasičnega filozofskega vprašanja: »Kako je možna resnica?« Produkcija resnice je, kolikor razum deluje v skladu z lastnimi zakoni, pravzaprav samoumevna. Ključno vprašanje je torej nasprotno: kako je možno, da človeško spoznanje sploh kadarkoli pripelje do zmote?
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Cikel: ZIMSKE URICE 09
Mednarodni etnološki sredozemski simpozij/šola
(21. - 26. semptember 2009, Nova Gorica)
Društvo humanistov Goriške letos prvič v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, Inštitutom za multikulturne raziskave iz Ljubljane ter Max Planck Inštitutom za socialno antropologijo iz Nemčije organizira 16. Mednarodni etnološki sredozemski simpozij/šolo, ki je ena izmed najbolj poznanih evropskih poletnih šol iz področja etnologije in kulturne antropologije v Evropi in svetu. Nova Gorica bo letos prvič v vlogi gostitelja tega pomembnega znanstvenega simpozija.
MESS na kreativen in inovativen način povezuje številne mlade ljudi, študente in profesorje, zbližuje zahodnoevropske in vzhodnoevropske raziskovalne tradicije, predvsem pa seznanja z aktualnimi etnološkimi in antropološkimi raziskavami, metodologijami in teorijami. Letošnji program je prav tako skrbno zastavljen in poln zanimivih vsebin, ki so primerne za strokovno in tudi laično publiko.
Projekt: MESS 09
Več: Program, transkripcija prispevka Marijane Koren, FOTO
MESS na kreativen in inovativen način povezuje številne mlade ljudi, študente in profesorje, zbližuje zahodnoevropske in vzhodnoevropske raziskovalne tradicije, predvsem pa seznanja z aktualnimi etnološkimi in antropološkimi raziskavami, metodologijami in teorijami. Letošnji program je prav tako skrbno zastavljen in poln zanimivih vsebin, ki so primerne za strokovno in tudi laično publiko.
Projekt: MESS 09
Več: Program, transkripcija prispevka Marijane Koren, FOTO
Prvi tradicionalni DHG piknik
(11. julij 2009, Bača pri Moderju)
Prvi tradicionalni DHG piknik je potekal sobotnega popoldneva bližini vasice Bača pri Modreju. Piknik je namenjen sproščenemu druženju članov in simpatizerjev društva. Ob hladni reki in toplem soncu (ali hladnem pivu in toplih čevapčičih) se razvijajo plodne in tudi neplodne debate, ki so vedno dobrodošle. Med drugim bo snidenje tudi priložnost za predloge, pripombe, ideje, kritike in ostale komentarje o preteklih in prihodnjih programih društva. Za zabavo skrbita kulturni in nekulturni program.
Več: FOTO
Več: FOTO
David Verlič: Facebook in njegove lovke
(27. april 2009, Bar Center)
Že nekaj časa se po medijih pojavljajo različni prispevki o socialni mreži, ki je spremenila pogled na internetno druženje - Facebook. Ustanovitelj Facebook-a, programer Mark Zuckerberg, je socialno mrežo razvil leta 2004 na harvardski univerzi. Že naslednje leto se je razširila po celem svetu. O tem, da bo Facebook proti koncu leta 2007 postal izredno priljubljen tudi med goriško populacijo, pa gotovo ni razmišljal. David Verlič se bo na predavanju poglobil v novodobne "virtualne" konflikte in razčlenil pozitivne in negativne lastnosti, ki jih prinašajo. Je Facebook res nadzorni mehanizem današnjega časa ali preprosto le mreža, ki nam omogoča kontakt s prijatelji? Kdo nadzira koga? Facebook nas, mi prijatelje ali oni nas? Nas odtujuje od realnosti ali krepi vezi v realnem svetu? To so le nekatera izhodišča, o katerih bo govora na predavanju.
David Verlič je multimedijski aktivist, več o njegovem delu na: http://davidverlic.blogspot.com
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
David Verlič je multimedijski aktivist, več o njegovem delu na: http://davidverlic.blogspot.com
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
Pogovor z Markom Brecljem
(26. april 2009, Bar Center)
Pogovoru z Markom Breceljem, ki je predstavil delovanje novoustanovaljene »Ustanove nevladnega mladinskega polja Pohorski Bataljon« na Dan OF v Ljubljani, je sledil njegov solo nastop Sam svoj propagaj - Sedeminpetdesetič v marec in v april. BRECELJ nam ob tem še sporoča:
»Skoraj 58-letni rabljeni kantavtor si domišljam, da še nikoli nisem bolje pel in igral svojih »krav moznic«. Ko sem bil mlad sta mi manjkali disciplina in vaja. Zdaj, ko sem 25 kilogramov pretežek in je koža nagubana, brada pa bela, vadim vsak dan in se pogostoma družim z najboljšo človekovo prijateljico, z Zmernostjo. Med organizacijskim delom v koprskem Mladinskem, kulturnem in socialnem centru mi izvajanje mojih starih , srednjih in novejših nevergreenov v jezikih matere Branke in očeta Ivana pomeni morda tisto kar verujočim molitev. Svetega pisma nisem nikoli bral, svoje pesmice pa znam skoraj vse, na pamet. Dušo mi odpočijejo. Verjetno imajo zdravilen učinek. Pridite na terapijo, obiščite spletno stran http://www.dodogovor.org«
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
»Skoraj 58-letni rabljeni kantavtor si domišljam, da še nikoli nisem bolje pel in igral svojih »krav moznic«. Ko sem bil mlad sta mi manjkali disciplina in vaja. Zdaj, ko sem 25 kilogramov pretežek in je koža nagubana, brada pa bela, vadim vsak dan in se pogostoma družim z najboljšo človekovo prijateljico, z Zmernostjo. Med organizacijskim delom v koprskem Mladinskem, kulturnem in socialnem centru mi izvajanje mojih starih , srednjih in novejših nevergreenov v jezikih matere Branke in očeta Ivana pomeni morda tisto kar verujočim molitev. Svetega pisma nisem nikoli bral, svoje pesmice pa znam skoraj vse, na pamet. Dušo mi odpočijejo. Verjetno imajo zdravilen učinek. Pridite na terapijo, obiščite spletno stran http://www.dodogovor.org«
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
Od delavskih brigad do privatnih univerz
(24. april 2009, Mestna občina Nova Gorica)
Na okroglo mizo o šolstvu v Novi Gorici smo povabili Bojana Bratin, Franca Lanka Marušiča, Radivoja Pahorja in Alberta Pušnarja.
Kakšno je stanje duha v Novi Gorici? Kakšno pot je mesto prehodilo v svoji šestdesetletni zgodovini in kakšne spremembe so se zgodile v izobraževanju in željah ljudi? Prav toliko kot Nova Gorica je staro tudi njeno šolstvo. V svoji kratki zgodovini so se neprestano menjale generacije, ki so vsaka v svojem času živele z lastnimi predstavami, željami in upi. Vse te spremembe pa so skozi čas konstantno spremljali učitelji, ki so krojili in še vedno krojijo novogoriško šolstvo. Zgodbe teh klenih spremljevalcev zgodovine, njihove poglede na razvoj šolstva in dojemanja posameznih generacij, ki so se tukaj izobraževale, te lahko spoznali na okrogli mizi, ki je otvorila Mesto mladih 09.
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
Kakšno je stanje duha v Novi Gorici? Kakšno pot je mesto prehodilo v svoji šestdesetletni zgodovini in kakšne spremembe so se zgodile v izobraževanju in željah ljudi? Prav toliko kot Nova Gorica je staro tudi njeno šolstvo. V svoji kratki zgodovini so se neprestano menjale generacije, ki so vsaka v svojem času živele z lastnimi predstavami, željami in upi. Vse te spremembe pa so skozi čas konstantno spremljali učitelji, ki so krojili in še vedno krojijo novogoriško šolstvo. Zgodbe teh klenih spremljevalcev zgodovine, njihove poglede na razvoj šolstva in dojemanja posameznih generacij, ki so se tukaj izobraževale, te lahko spoznali na okrogli mizi, ki je otvorila Mesto mladih 09.
V okviru MESTA MLADIH 09
Več: FOTO
2008
dr. Marko Dolinar: Izzivi sintezne biologije
(20. december 2008, Klub goriških študentov)
O sintezni biologiji je mogoče govoriti z navdušenjem ali z zaskrbljenostjo. Možnosti uporabe, ki jih ponuja povezava biologije in tehnologije, je veliko, od bolj učinkovite proizvodnje zdravil in obnovljivih energetskih virov do živih biosenzorjev. Katera so torej osnovna izhodišča sintezne biologije in kdaj si lahko obetamo prve uporabne rezultate? Je gensko spreminjanje celic res postalo rutinski postopek? Je tehnologija varna in etično nesporna? Sintezna biologija je nova znanstvena disciplina na področju bioznanosti, o kateri se čedalje hitreje širi strokoven in nestrokoven glas. Za promocijo se organizira tekmovanja na katerih tekmujejo najuglednejše univerze vsega sveta, npr. ekipa Univerze v Ljubljani je letos že drugič v treh letih dobila glavno nagrado. Za kaj gre pri tem novem področju bioloških znanosti na katerem smo Slovenci tako uspešni? Ali prinaša takšna tehnologija velike spremembe in ali je tukaj potrebno moralno vrednotenje, saj gre na koncu za manipuliranje z živimi organizmi. Poslušalcem je na predavanju strokovnjak predstavil novo znanstveno disciplino, sintezno biologijo, tako njene tehnološke prednosti kakor tudi miselne premike v dojemanju živega (bakterij, kvasovk, rastlin).
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Mirt Komel: Poskus nekega dotika
(11. oktober 2008, Klub goriških študentov)
Danes živimo v prevladujočem avdio-vizualnem svetu: televizija, kino, radio, internet, mobilni telefoni … vse naše interakcije so se reducirale na pogled in glas, na gledanje in poslušanje. Na prvi pogled se torej zdi, da smo otopeli na dotik, toda prvi pogled je nemara varljiv: ne glede na to, da živimo v multi-medijski avdio vizualni kulturi, igra dotik še kako pomembno vlogo pri naših vsakdanjih interakcijah z ljudmi in predmeti, ki nas obdajajo. Nemara še toliko bolj, kolikor je zapostavljen in kolikor o njem nismo vajeni razmišljati. Da bi lahko izmerili domet njegovega vpliva pri konstituciji socialne realnosti, v katero smo vpeti, je treba pogledati ne samo kdaj, kje in kako se dotikamo, ampak obrniti perspektivo in ugotoviti kdaj, kje, kako in zakaj se ne dotikamo.
Več: FOTO VIDEO
Več: FOTO VIDEO
Peter Lukan: Obrat moderne fizike
(17. maj 2008, Mostovna)
Dve najbolj izstopajoči teoriji v moderni fiziki (to je v 20. stoletju) sta relativnostna teorija in kvantna mehanika. O njiju se tudi v poljudnih krogih veliko govori – tako filozofira kot tudi brezplodno fantazira. Fizika je namreč v 20. stoletju spet prišla tesneje v stik s tistim, od česar se je kot matematizirana znanost po Newtonu v bistvu ločila – s filozofijo. V antiki in srednjem veku sta ti dve disciplini ali bolje rečeno načina mišljenja o naravi bila bolj prepletena. Kaj je tisto privlačno jedro, ki je moderno fiziko spet postavilo v središče vprašanj o nastanku vesolja in o delovanju sveta na vseh ravneh? Za lažje približevanje poskusu odgovora na to vprašanje je predavatelj najprej predstavil krajši oris klasične fizike, tj. pregled bistvenih količin, konceptov in teorij. Ko je predavatelj pripravil teren je postopoma razvijal koncepte iz kvantne mehanike, pri čemer je slušateljem postalo jasno, kaj pomeni, da se lahko delci obnašajo kot valovanja, da je v svetu več praznine kot materije, da se lahko neskončne količine delijo intenzivno in ekstenzivno itd.
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Jaka Kragelj: Živo in neživo - problem meje
(1. maj 2008, Mostovna)
Ob ogledovanju narave je delitev na živo in neživo zelo intuitiva. A vendar smo vsa živa bitja le iz hladnih atomov. Pri človeku, ki je napram velikosti atoma velik, lahko ta problem še ignoriramo. Pri mikroorganizmih, ki so kot nekakšni stroji iz molekul, pa se vprašamo, kje je ločnica med robotom in živim organizmom. Predavanje se je vrtelo okrog problema, kako deluje celica na molekularnem nivoju in kje je ločnica, ko skupek atomov postane živ. Skozi vrsto primerov iz življenja mikroorganizmom je bilo slušateljem predstavljeno, kako težko je definirati mejo med živim in neživim. Skozi prikaz dosežkov sodobne mikrobiologije je postalo jasno, da so stari okvirji razumevanja življenja že zdaleč preseženi. To pa implicira tudi drugačno samodojemanje človeka kot organskega bitja, kar ima daljnosežne posledice za etiko. Zlasti v zaključnem delu predavanja, ki je bil namenjen diskusiji slušateljev in avtorja, smo premislili etične implikacije, ki jih nosi razumevanje človeka kot mikrobiološkega stroja. Problem med živim in neživim se je tako prenesel na nov problem: človek je mikrobiološki stroj, kateremu se na izkustveni, makro ravni upira, da bi se dojemal kot takšnega. Dosežek dogodka vidimo zlasti v tem, da smo koncizno artikulirali problem, ki ga odpira sodobna mikrobiološka znanost in se nalaga humanizmu, da ga premisli.
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Več: FOTO
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Več: FOTO
Gregor Kardinar: Filozofija in vznik moderne znanosti
(28. april 2008, Mostovna)
"Skoraj vedno, ko se je človek v svoji majhnosti primerjal z vesoljem, je bil pred njim ponižan. A v antičnih in srednjeveških časih je bil na svojem svetu trdno usidran, stal je na središču sklenjenega sveta, ki so ga varovale zvezde stalnice. Nato pa se je vesolje pričelo krhati, najprej je izgubilo svoje meje, nato pa se je podaljšalo v neskončnost. Oporna središčna točka je bila izgubljena in če je bilo to sprva razlog veselja in navdušenja, sta postala kmalu zatem vesolje in z njim življenjski svet neznosno tiha. V tej tišini je človek začutil tesnobo, ki je nepovratno spremenila njegov odnos do stvarstva. Predavanje bo pokazalo, kako opisano pot prehoda iz predmodernega sveta v svet moderne znanosti, krojijo filozofski in znanstveni koncepti, ki segajo od Platona in Aristotela do Descartesa in Galileja."
Predavatelj je s temi besedami uvedel poslušalce v zanimivo razpravo o spremembah znanstvenih paradigem od antike do novega veka. Podrobno je prikazal zlasti premik iz antične znanosti v moderno znanost, pri čemer je postavljal posebne poudarke na vlogo, ki jo je pri tem gibanju imel humanizem, zlasti filozofski humanizem. Podrobno je predstavil temelj Descartesove filozofije, ki je botroval k njegovi iznajdbi kartezijskega koordinatnega sistema, ki je danes bolj kot kadarkoli prej eno izmed najpomembnejših teoretskih orodij sleherne znanosti. Naslednji pomemben poudarek je postavil na vlogo Newtona, s katerim se šele zares prične novo obdobje v znanosti, tj. obdobje, ko se prostor, kakor nam ga prikazujejo naši čuti, v znanosti zamenja z geometrijskim homogenim in neskončnim prostorom.
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Več: FOTO
Predavatelj je s temi besedami uvedel poslušalce v zanimivo razpravo o spremembah znanstvenih paradigem od antike do novega veka. Podrobno je prikazal zlasti premik iz antične znanosti v moderno znanost, pri čemer je postavljal posebne poudarke na vlogo, ki jo je pri tem gibanju imel humanizem, zlasti filozofski humanizem. Podrobno je predstavil temelj Descartesove filozofije, ki je botroval k njegovi iznajdbi kartezijskega koordinatnega sistema, ki je danes bolj kot kadarkoli prej eno izmed najpomembnejših teoretskih orodij sleherne znanosti. Naslednji pomemben poudarek je postavil na vlogo Newtona, s katerim se šele zares prične novo obdobje v znanosti, tj. obdobje, ko se prostor, kakor nam ga prikazujejo naši čuti, v znanosti zamenja z geometrijskim homogenim in neskončnim prostorom.
Cikel: HUMANIZEM IN ZNANOST
Več: FOTO
Pesniški večer: Kobrowsky
(26. januar 2008, Mostovna)
Avantgardni pesnik Kobrowsky je na Mostovni predstavil svoje umetniško ustvarjanje. Pesnik, ki je s krpanovsko močjo zlomil slovensko besedo na dve, ki je poeziji vdahnil "southparkovski" absurdistični humorizem in ki poezijo nasilno približuje generaciji, ki je poeziji hotela zbežati. Sarkastično sardoničen, a srčen, viktorijansko vulgaren, skromni nastopač, pesnik Kobrowsky. Slastna pregreha za vsako kulturno dušo in kulturna ekskurzija za vsako grešno dušo.
Več o avtorju in njegovem ustvarjanju si lahko ogledate na tej povezavi.
Več: FOTO
Več o avtorju in njegovem ustvarjanju si lahko ogledate na tej povezavi.
Več: FOTO
Blodnjaki smisla: misliti humanizem danes
(15. januar 2008, ZRC-SAZU Ljubljana)
Društvo humanistov Goriške je zbornik Blodnjaki smisla – misliti humanizem danes predstavilo v Ariju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z zbornikom je društvo zaključilo leto trajajoč projekt, ki se je prek različnih predavanj, okroglih miz in bralnih krožkov spraševal o vlogi humanizma v sodobnem času. Obsežen zbornik zavzema članke mladih mislecev različnih humanističnih in družboslovnih usmeritev, transkripcije nekaterih predavanj ter prevode pomembni avtorjev 20. In 19. stoletja, ki so odgovarjali na isto vprašanje.
Več: FOTO ZBORNIK
Več: FOTO ZBORNIK
2007
Miha Kosovel: Božja "nora" modrost
(22. december 2007, Zelena dvorana Mestne občine)
V božičnem času smo organizirali predavanje, ki je temeljilo na krščanski teologiji. Ukvarjalo se je z dvema vidikoma modrosti, eni, ki je človeški, drugi, ki je Božji. Božja modrost, je modrost, ki nam je razodeta in ki je v nasprotju in »kamen spotike« za človeško. Predstavilo se je pojem čudeža v krščanski teologiji in njegov pomen za razumevanje sveta v krščanski doktrini.
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Gregor Vuga: Internet kot družbeni fenomen
(14. december 2007, Zelena dvorana Mestne občine)
Predavanje Internet kot družbeni fenomen o vplivih medmrežja na različne družbene konvencije in potencialni vpliv na preobrazbe v sami socialni sferi - - prek promocijskih in prijateljskih omrežij, forumov, dostopnosti in relevantnosti znanja do vpliva na industrijo zabave in novic. Internet kot samoumevna in nepogrešljiva dobrina novega stoletja ali potrata, kot orodje transhumanističnih utopij ali kiberpankovskih distopij v fantastiki zadnjih trideset let - fenomen katerega zorenju smo trenutno priča. Predavanje je potekalo v zeleni dvorani Mestne občine Nova Gorica.
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO VIDEO
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO VIDEO
Kajenje v soju žarometov
(12. december 2007, Zelena dvorana Mestne občine)
Okrogla miza z Gregorjem Kardinarjem in Mirtom Komelom na temo Kajenje v soju žarometov je predstavila problematiko poseganja t.i. protikadilskega zakona v družbeno sfero. Cilj okrogle mize ni bil le spodbujanje publike h kritičnemu pretresu aktualnih argumentov za in proti tobačnemu zakonu, temveč tudi izpostavitev politične problematike, ki jo omenjeni zakon prinaša.
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO
Korporacije in sodobni svet
(20. oktober 2007, Mostovna)
V Galeriji Tir na Mostovni je potekala diskusija o pomenu in mestu korporacij v današnjem svetu, pa tudi v našem lokalnem okolju. Poudarek je namreč bil na gradnji novega megazabavišča in na posledicah, ki ga lahko takšen poseg pusti v lokalnem okolju. Za nazornejši prikaz povedanega so pred debato pripravili ogled dokumentarna film Darwinova nočna mora (Darwin's nightmare, 2004), oziroma edega izmed zgledov današnjega globalnega kapitalizma na primeru Tanzanije in njenega trgovanja z Evropo. V okviru dogodka je bilo mogoče okusiti tudi slovitega Nilskega ostriža, o produkciji katerega pripoveduje dokumentarni film.
Več: FOTO
Več: FOTO
Blodnjaki smisla: misliti humanizem danes
(7. september 2007, grad Kromberk)
Blodnjaki smisla – misliti humanizem danes je naslov prvega zbornika Društva humanistov Goriške. Z njim je društvo zaključilo leto trajajoč projekt, ki se je prek različnih predavanj, okroglih miz in bralnih krožkov spraševal o vlogi humanizma v sodobnem času. Obsežen zbornik zavzema članke mladih mislecev različnih humanističnih in družboslovnih usmeritev, transkripcije nekaterih predavanj ter prevode pomembni avtorjev 20. In 19. stoletja, ki so odgovarjali na isto vprašanje.
Več: FOTO VIDEOaZBORNIK
Več: FOTO VIDEOaZBORNIK
Vida Ogorelec Wagner: Podnebno sporočilo
(5. junij 2007, Sejna dvorana Mestne občine)
V sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in Društvom za kakovost bivanja smo v Novo Gorico povabili mag. Vido Ogorelec Wagner,direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Predavanje o podnebnih spremembah temelji na dokumentarnem filmu "Neprijetna resnica" ameriškega podpredsednika Ala Gora.
Znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Na perečo problematiko so se odzvale že številne vlade v tujini. Nanje se je odzvala tudi britanska vlada, ki je naročila posebno Sternovo poročilo o vplivu podnebnih sprememb na svetovno gospodarstvo. V Sternovem poročilu je med drugim zapisano, da bodo podnebne spremembe v prihodnje povzročile toliko škode, kot sta jo v 20. stoletju povzročili obe svetovni vojni skupaj z drugimi naravnimi katastrofami. Angleški ekonomist sir Nicholas Stern priporoča, da bi v boju proti podnebnim spremembam že danes vložili vsaj 1% svetovnega BDP-ja.
Znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Na perečo problematiko so se odzvale že številne vlade v tujini. Nanje se je odzvala tudi britanska vlada, ki je naročila posebno Sternovo poročilo o vplivu podnebnih sprememb na svetovno gospodarstvo. V Sternovem poročilu je med drugim zapisano, da bodo podnebne spremembe v prihodnje povzročile toliko škode, kot sta jo v 20. stoletju povzročili obe svetovni vojni skupaj z drugimi naravnimi katastrofami. Angleški ekonomist sir Nicholas Stern priporoča, da bi v boju proti podnebnim spremembam že danes vložili vsaj 1% svetovnega BDP-ja.
Humanizem - otrok renesanse?
(1. junij 2007, Zelena dvorana Mestne občine)
Z dvema velikima poznavalcema renesančne kulture in filozofije, dr. Igorjem Škamperletom in dr. Markom Uršičem, se je okrogla miza prevprašala o izvorih humanizma, ki so običajno postavljeni v to prelomno zgodovinsko obdobje. Kakšna je povezava med renesanso in humanizmom ter kakšne implikacije ima domnevni zgodovinski izvor humanizma na njegovo dojemanje danes?
Cikel: MISLITI HUMANIZEM DANES
Več: FOTO
Cikel: MISLITI HUMANIZEM DANES
Več: FOTO
dr. Igor Pribac: Nič človeškega mi ni tuje!
(23. marec 2007, Mostovna)
V svojem predavanju Nič človeškega mi ni tuje je dr. Pribac predstavil pomen humanizma in humanistike v današnjem času, s posebnim poudarkom na razumevanju in vrednotenju sodobnih socialnih fenomenov (kot so npr. resničnostni šovi). Predavanje je bilo drugo iz ciklusa "Humanizem danes".
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO ATRANSKRIPCIJA
Cikel: ZIMSKE URICE 07
Več: FOTO ATRANSKRIPCIJA
dr. Radko Istenič: Kako delujejo jederske elektrarne?
(3. februar 2007, Mostovna)
V Sloveniji kar 40% električne energije pridobimo z jedrske energije, medtem ko je na celotnem svetu ta delež 17%. Če si pri vprašanju o varnosti jedrskih elektrarn nismo enotni, se zagotovo strinjamo da toplogrednih plinov ne proizvajajo. Ste se kdaj vprašali, kako delujejo jedrske elektrarne, kako deluje elektrarna v Krškem, kako bogatiti uran? Ali se lahko ponovijo katastrofe kot Černobil?
Več: FOTO
Več: FOTO
2006
dr. Tonči Kuzmanić: Humanizem v (post)kapitalizmu
(9. december 2006, Mostovna)
Predaval je dr. Tonči Kuzmanić na temo Humanizem v (post)kapitalizmu. Gost je skozi svoj govor razgrnil in aktualiziral znamenito Marxovo enajsto tezo o Feuerbachu (Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo.) in skozi njo kritično pretresel sedanje družbeno-politično stanje, ki se imenuje (post)kapitalizem.
Cikel: MISLITI HUMANIZEM DANES
Več: FOTO ZBORNIK
Cikel: MISLITI HUMANIZEM DANES
Več: FOTO ZBORNIK
dr. Marta Gregorčič: Alerta roja!
(7. oktober 2006, Mostovna)
Pri Časopisu za kritiko znanosti je v ediciji @Politikon izšla nova knjiga Marte Gregorčič Alerta roja!: teorije in prakse onkraj neoliberalizma, v kateri avtorica reflektira alternativne teoretske in praktične poskuse gibanj kmetov in delavcev, študentov in družin, skupnosti in kolektivov, ki vzpostavljajo drugačne in nove družbenosti, alternativne družbene prakse in nove politike v različnih delih sveta od Latinske Amerike, Indije, Tanzanije, Evrope. Iraka, ZDA idr. Gre za prelomno delo v polju teorije in kritične refleksije za družboslovje in humanistiko, saj natančno predstavlja, mreži in reflektira obstoječe in še ne artikulirane metode, načine in možnosti, ki jih gibanja po vsem svetu uporabljajo v vsakdanjih situacijah upiranja. Avtorica z izjemno teoretsko refleksijo in neposredno izkušnjo upiranj kaže na možnosti in posledice, ki jih nove družbene prakse ponujajo v paradigmi grotesknega in nasilnega uničevanja človekovih potencialov.
Več: FOTO
Več: FOTO
Čitalnica Babel: Utopije demokracije &
dr. Mitja Velikonja: Evroza - kritika novega evrocentriza
(15. april 2006, Mostovna)
Predstavitev zbornika Utopije demokracije Čitalnice Babel in predstavitev knjige Evroza – kritika novega evrocentrizma Mitje Velikonje. Gre za prvi dogodek novoustanovljenega Društva humanistov Goriške, ki je nastalo z željo širjenja humanistične in družboslovne kulture na Goriškem.
Več: FOTO
Več: FOTO
